latinska imena

Užitne in pogojno užitne gobe









bezgova goba

bledivka, rdečkasta

bledivka, rdečkasta mekinasti različek

bledivka, vijoličasta

bledotrosnik, rjavi

ciganček, pšenična goba

ded, brezov

ded, gabrov

dežnik, orjaški

dežnik, rdečeči

dežnik, seskati

drhtavež, uhati; uhelj

glivec, borov

goban, borov; borovnik

goban, jesenski

goban, poletni; jurček

goban, svinjski

gobanček, votlobetni

golobica, črnikasta

golobica, lešnikova

golobica, modrikasta

golobica, modrolistna

golobica, sinja

golobica, usnjasta

golobica, užitna

golobica, vijoličnobetna

golobica, zelenkasta

griva, krvobetna

griva, rdeča

ježek, rdečkasti

ježek, rumeni

ježevec, rjavi

kijec, odsekani

kolesnica, podvihana

kolesnica, poprhnjena;

kolesnica, umazana

kolesnica, vijoličasta

kolobarnica, zimska; sivka

koprenka, šarasta

korenovka, žaltava

kostanjevka

kukmak, beli gozdni

kukmak, veličastni

kukmakovec, rožnolistni

ledenka

lisička, lijasta

lisička, navadna

lisička, siva

lisička, žolta

livka, rjavkasta

lupinar, oranžni

lupinar, rjavi

lupljivka, peščena; peščenka

lupljivka, macesnova

lupljivka, siva

luskarica, bleščava

mavrahovec, smrdljivi

mlečnica, sočna

mlečnica, sočna debelobetni razl.

mušnica, rdečkasta

ostrigar, bukov

plešivka, visoka

polstenka, datljeva

polstenka, navadna

polžar, bakrenordeči

polževka, bela

polževka, dišeča

polževka, pesniška

polževka, zlatozoba

prašnica, betičasta

prašnica, bodičasta

prašnica, hruškasta

sirovka, smrekova

sirovka, užitna

slinar, pegasti

slinar, veliki

slinavka; ovčarka

smrček, visoki

tintnica, sljudnata

tintnica, velika; čopasta

strniščnica, modrikasta

štorovka, mala

štorovka, prava

trobenta, črna

turek, brezov

turek, hrastov

turek, lisičji

vime, ovčje

zajčki, beli

zajčki, rjavi

zgručevec, pozni

zraščenka, hrastova

žemljevka

žilolistka, čokata

Na tej strani si lahko ogledate fotografije, ki sem jih posnel, ko sem v Turjah iskal „jedilne“ gobe. To je bila za mene zelo nevarna faza, ker sem včasih tudi kakšno poskusil, ne da bi jo sto procentno poznal. Tveganje, ki ga v nobenem slučaju ne bom več ponovil. Izgleda pa, da je gob, ki so res dobre, zelo malo. Gobarski priročniki malce zavedejo in navajajo kot užitne, čeprav samo pogojno, gobe, ki imajo odvraten vonj (lepista nebularis, phaeolepiota aurea) ali pa so sploh neokusne. Na drugi strani pa tudi užitne gobe kopičijo strupe, ki jih človek sam vnaša zavedno ali nezavedno v okolje. Nasplošno so surove "užitne gobe" strupene in šele po termični predelavi, pečenju ali kuhanju užitne. Zato svarim vsakogar pred jedjo teh gob, ki sem jih fotografiral! Lahko sem se jaz zmotil in gobe niso užitne, ampak strupene, ali pa jih vsak ne prenese enako in se tako kulinarični festival lahko konča v bolnici.

Če bi moral vse gobe, ki jih imam v tem seznamu kot užitne ali pogojno užitne, pojesti, bi se mi najprej zmešalo, nato pa bi od strahu umrl.

Če hoče kdo spoznati več užitnih gob, naj se včlani v kako gobarsko društvo. Nikakor pa ne priporočam, da kdo je gobe, ko jih je primerjal s slikami gobarskih priročnikov. To je premalo. Ti so le v pomoč. Najmanj pa bodo v pomoč moje slike! Jaz fotografiram gobe samo zavoljo njihove lepote. Determiniram jih s pomočjo priročnikov ali pa po spominu. Zato je verjetnost, da sem se zmotil, zelo velika!

Kdor je gobe, naj ve, da je za to dejanje osebno odgovoren. Sam sem se enkrat zastrupil, ko sem pojedel kukmak, ki sem ga imel za travniškega, pa ni bil. Bruhanje, driska, glavobol, vročina in stiskanje v črevesju, duševne muke, odpoved ledvic in jetr, smrtni strah in smrt sama kot realna grozljivost lahko pričakujejo tistega, ki lahkomiselno uživa gobe.

Ob tej priliki povem, da je na avstrijskem Koroškem cela vrsta gob pod naravno zaščito in je njih nabiranje omejeno oziroma prepovedano. Seznam popolnoma in deloma zaščitenih gob na Koroškem najdete na spletni strani www.ris.bka.gv.at.

Vedno spet se sliši, da so se gobarji zastrupili, ko so pojedli kake znane užitne gobe. Tako je naprimer zelenkasta kolobarnica/Tricholoma equestre s.l. (pod tem imenom se skriva več vrst), ki je dolgo veljala kot dobra užitna goba, spravila v grob že tri ljudi. Povzroča namreč tako imenovani sindrom zelenkaste kolobarnice. Te gobe se je treba izogibati, zato ker ni popolnoma razčiščeno, po kolikih (obilnih?) obrokih se ta smrtno nevarna zastrupitev pojavi.
Kdor uživa gobe, ki rastejo v naravi, dela to vedno na svojo lastno odgovornost.
Tudi jaz. Vendar pa gob zelo malo jem. Privlačijo me predvsem zaradi pestrosti barv in oblik. Čeprav je veliko spletnih strani, ki se bavijo znanstveno ali poljudno z gobami, nikoli ne najdeš enega in istega posnetka dvakrat. Tako sem tudi jaz v Turjah srečal gobe, ki so se mi zdele edinstvene.

Fotografije so v originalu velike 4080 x 3040 pix., včasih tudi manjše. Če kakšno ime v tem seznamu ni povezano s sliko, to pomeni, da sem gobo videl v prejšnjih letih, se pa potem ni več prikazala.

Iskreno se zahvalim vsem, ki so mi pomagali naknadno determinirati moje gobe. Ker imam samo fotografije in so gobe ostale v gozdu, je bilo to zelo nehvaležno delo.

Tako je ostalo dosti primerov, kjer mi ni bilo mogoče z gotovostjo določiti gobe. Najbolj ugibal sem pri grivah in golobicah.

matevž koncilja,   20-07-2014