© matevž koncilja

druge slike:

Te gobe ne prenese vsak. Surova je smrtno strupena. Jaz sem jo enkrat iz "vljudnosti" skuhal in jedel in me je precej želodec bolel. Postal sem najbrž žrtev namišljene zastrupitve, ki je približno tako huda kot pravi gastrointestinalni sindrom. V Sloveniji je ta goba zaščitena. V Turjah pa je pogosta goba, ki se jeseni pojavi v travi ali med kropilami ob gozdnih poteh.

Bleščava luskarica/Phaeolepiota aurea je poleg dišeče sehlice/Marasmius oreades ena tistih gob, ki surove vsebujejo višje koncentracije pruske kisline (HCN). Pruska kislina pri kuhanju, pečenju ali sušenju shlapi. Zato termično predelane gobe nasplošno niso več škodljive in veljajo za užitne. Flammer/Horak (Giftpilze-Pilzgifte, 2003) pa pišeta, da so v poskusih tudi pri dobro pečenih ali prekuhanih bleščavih luskaricah še vedno našli koncentracijo HCN v višini 200 mg/kg gob.

Smrtni odmerek HCN za 20 kg težkega otroka pa naj bi bil vsebovan v 130g surovih dišečih sehlicah. Ker pa bleščava luskarica vsebuje surova skoraj še enkrat tako visoko koncentracijo pruske kisline kot dišeča sehlica, je treba to stvar zelo resno jemati.

Podatki so v knjigi izračunani, ker do sedaj k sreči ni znanih zastrupitev s to gobo.
Simptomi zastrupitve z gobami, ki tudi po termični predelavi zaradi nedocela razgrajene pruske kisline posameznikom utegnejo škodovati, pa naj bi bili: glavobol, omotičnost in/ali bruhanje.

Vir informacije: Flammer/Horak: Giftpilze-Pilzgifte. Basel, 2003. (stran 74-75).

V nemški mikološki reviji Zeitschrift für Mykologie, št. 81/2 (2015) sem dobil sledeče informacije glede učinkov pruske kisline (HCN) :

uživanje večje količine surovih bleščavih luskaric je smrtno nevarno. Samo 20g surovih bleščavih luskaric bi že lahko spravilo malega otroka v veliko nevarnost. Enako smrtno nevarno je tudi vdihavanje par pri kuhanju bleščave luskarice.
Informacijo sem vsebinsko povzel iz nemškega besedila, na strani 510 (dr. Siegmar Berndt odgovarja na vprašanja bralcev).