agaricus
augustus,
agaricus
silvicola,
albatrellus
confluens,
albatrellus
ovinus,
amanita
crocea,
amanita
fulva,
amanita
rubescens,
apioperdon
pyriforme,
armillaria
ostoyae,
auricularia
auricula-judae,
boletinus
cavipes,
boletus
aestivalis,
boletus
edulis,
boletus
luridus,
boletus
pinophilus,
calvatia
excipuliformis,
cantharellus
cibarius,
cantharellus
cinereus,
cantharellus
tubaeformis,
cantharellus
xanthopus,
chlorophyllum
olivieri,
chroogomphus
rutilus,
clavariadelphus
truncatus,
clitocybe
connata,
clitocybe
geotropa,
clitocybe
gibba,
clitocybe
nebularis,
coprinus
comatus,
coprinus
micaceus,
cortinarius
caperatus,
cortinarius
varius,
craterellus
cornucopioides,
gomphidius
glutinosus,
gomphidius
maculatus,
gomphus
clavatus,
grifola
umbellata,
gyroporus
castaneus,
hydnum
repandum,
hydnum
rufescens,
hygrophorus
agathosmus,
hygrophorus
chrysodon,
hygrophorus
eburneus,
hygrophorus
poetarum,
kuehneromyces
mutabilis,
laccaria
amethystea,
laccaria
laccata,
laccaria
proxima,
lactarius
deliciosus,
lactarius
deterrimus,
lactarius
volemus,
lactarius
volemus, var. oedematopus
leccinum
griseum,
leccinum
quercinum,
leccinum
scabrum,
leccinum
testaceo-scabrum,
leccinum
vulpinum,
lepista
flaccida,
lepista
nuda,
lepista
sordida,
leucoagaricus
leucothites,
lycoperdon
echinatum,
lycoperdon
perlatum,
lyophyllum
decastes,
macrolepiota
mastoidea,
macrolepiota
procera,
morchella
elata,
morchella
esculenta,
phaeolepiota
aurea,
phallus
impudicus,
pleurotus
ostreatus,
pseudohydnum
gelatinosum,
ramaria
botrytis,
ramaria
sanguinea,
rhodocollybia
butyracea,
russula
cyanoxantha,
russula
delica,
russula
integra,
russula
mustelina,
russula
nigricans,
russula
vesca,
russula
violeipes,
russula
virescens,
sarcodon
imbricatus,
sarcomyxa
serotina,
sparassis
crispa
stropharia
caerulea,
suillus
granulatus,
suillus
grevillei,
suillus
variegatus,
suillus
viscidus,
tremiscus
helvelloides,
tricholoma
portentosum,
xerocomus
badius,
xerocomus
pruinatus,
xerocomus
subtomentosus,
|
Na tej strani si lahko ogledate
fotografije, ki sem jih posnel, ko sem v Turjah iskal „jedilne“
gobe. To je bila za mene zelo nevarna faza, ker sem včasih tudi kakšno poskusil,
ne da bi jo sto procentno poznal. Tveganje, ki ga v nobenem slučaju ne bom več ponovil.
Izgleda pa, da je gob, ki so res dobre, zelo malo. Gobarski priročniki malce zavedejo in navajajo kot užitne, čeprav samo pogojno, gobe, ki imajo odvraten vonj
(lepista nebularis, phaeolepiota aurea) ali pa so sploh neokusne.
Na drugi strani pa tudi užitne gobe kopičijo strupe, ki jih človek sam vnaša zavedno
ali nezavedno v okolje. Nasplošno so surove "užitne gobe" strupene in šele po termični predelavi, pečenju ali kuhanju užitne. Zato svarim vsakogar pred jedjo teh gob, ki sem jih fotografiral! Lahko sem se jaz
zmotil in gobe niso užitne, ampak strupene, ali pa jih vsak ne prenese enako in se tako kulinarični festival lahko
konča v bolnici ali pa celo s smrtjo.
Če bi moral vse gobe, ki jih imam v tem seznamu kot užitne ali pogojno užitne, pojesti, bi se mi najprej
zmešalo, nato pa bi od strahu umrl.
Če hoče kdo spoznati več užitnih gob, naj se včlani v kako gobarsko društvo.
Nikakor pa ne priporočam, da kdo je gobe, ko jih je primerjal s slikami gobarskih priročnikov. To je premalo. Ti so
le v pomoč. Najmanj pa bodo v pomoč moje slike! Jaz fotografiram gobe samo zavoljo njihove lepote. Determiniram jih s pomočjo priročnikov ali pa po spominu.
Zato je verjetnost, da sem se zmotil, zelo velika!
Kdor je gobe, naj ve, da je za to dejanje osebno odgovoren. Sam sem se enkrat zastrupil,
ko sem pojedel kukmak, ki sem ga imel za travniškega, pa ni bil. Bruhanje, driska, glavobol, vročina in stiskanje v črevesju,
duševne muke, odpoved ledvic in jetr, smrtni strah in smrt sama kot realna grozljivost lahko pričakujejo tistega, ki lahkomiselno uživa gobe.
Ob tej priliki povem, da je na avstrijskem Koroškem cela vrsta gob
pod naravno zaščito in je njih nabiranje omejeno oziroma prepovedano. Seznam popolnoma in deloma zaščitenih gob na Koroškem
najdete na spletni strani
www.ris.bka.gv.at.
Vedno spet se sliši, da so se gobarji
zastrupili, ko so pojedli kake znane užitne gobe. Tako je naprimer
zelenkasta kolobarnica/Tricholoma equestre s.l. (pod tem imenom se skriva več vrst),
ki je dolgo veljala kot dobra užitna goba, spravila v grob že tri ljudi.
Povzroča namreč tako imenovani sindrom zelenkaste kolobarnice.
Te gobe se je treba izogibati, zato ker ni popolnoma razčiščeno, po kolikih (obilnih?) obrokih se ta smrtno nevarna zastrupitev pojavi.
Kdor uživa gobe, ki rastejo v naravi, dela to vedno na svojo lastno odgovornost.
Tudi jaz. Vendar pa gob zelo malo jem. Privlačijo me predvsem zaradi pestrosti barv in
oblik. Čeprav je veliko spletnih strani, ki se bavijo
znanstveno ali poljudno z gobami, nikoli ne najdeš enega in
istega posnetka dvakrat. Tako sem tudi jaz v Turjah srečal gobe, ki so
se mi zdele edinstvene.
Fotografije so v originalu velike 4080 x 3040 pix., včasih tudi manjše.
Če kakšno ime v tem seznamu ni povezano s sliko, to pomeni, da sem gobo videl v prejšnjih letih, se pa potem
ni več prikazala.
Iskreno se zahvalim vsem, ki so mi pomagali naknadno determinirati moje gobe. Ker imam samo
fotografije in so gobe ostale v gozdu, je bilo to zelo nehvaležno delo.
Tako je ostalo dosti primerov, kjer mi ni bilo mogoče z gotovostjo določiti gobe.
Najbolj ugibal sem pri grivah in golobicah.
matevž koncilja, 20-07-2014
|
|