strupene gobe

Strupenih gob zelo malo poznam. Kljub temu
je v tem seznamu nekaj smrtno strupenih gob.

K strupenim gobam sem dal tudi loputarje, čeprav
v nekaterih priročnikih piše, da so med njimi
(jesenski in jamičasti loputar) pogojno užitni. Surovi
so vsi hudo strupeni. Marcel Bon (Pareys Buch der
Pilze, 2005) pa pravi, da so nevarni tudi prekuhani,
pa čeprav se zavrže tudi voda.
Svarilo, ki ga jaz jemljem zelo resno.

Gobe, o katerih mi je znano, da so smrtno strupene,
sem sedaj označil. Nevoljen sem, ko to delam, ker
tekst kvari pogled na moje gobe. Ko so potem
stigmatizirane, jih ljudje sovražno gledajo. Jaz
pa jih imam rad, ker so lepe in v naravi ravno tako
koristne kot nestrupene gobe, ker razkrajajo odmrle
rastline in tako pripravljajo prostor za novo življenje.

Vsak gobar, ki nabira gobe za prehrano, pa mora
strupene gobe zelo dobro poznati. Teh se mora učiti v gobarskih
društvih, na ekskurzijah in natančno prebirati opise v ustrezni literaturi.
Včasih tudi v novejših gobarskih priročnikih ni podatkov o zadnjih izsledkih o zastrupitvah z gobami.
Tako je naprimer zleknjena školjkarica/Pleurocybella porrigens dolgo časa veljala za užitno gobo, dokler ni predvsem na Japonskem prišlo
do mnogih zastrupitev - od leta 2004 naprej so šteli 52 zastrupitev,
med njimi 15 s smrtnim izidom.
Zleknjena školjkarica/Pleurocybella porrigens vsebuje toksične aminokisline, ki jih zdrav človek izloči preko ledvic. Ljudje, ki so oboleli na ledvicah ali pa pri katerih ledvice ne delujejo sto procentno,
teh strupov ne morejo izločiti preko ledvic. Zato je zleknjena školjkarica posebno za te ljudi smrtno nevarna. Tudi "zdravim" gobarjem te gobe na noben način ne bi smeli priporočati. Te informacije sem dobil v Nemčiji, ko sem bil na mikološkem srečanju treh dežel v Drübecku v začetku oktobra 2012. Prof. dr. Siegmar Berndt je imel na to temo zelo zanimivo predavanje, napisal pa je o tem sindromu, ki ga imenujejo
Pleurocybella-Syndrom tudi obširen članek v reviji "Der Tintling".
Da te informacije v novejših priročnikih deloma še ni, pa ni krivda avtorjev, ki so seveda vestno zbrali vse vire o zastrupitvah do trenutka izdaje njihovih knjig. Jaz sem ta primer sedaj prinesel, ker je ta goba tudi pri nas dokaj pogosta in vedno spet videti na gobarskih razstavah.

V slučaju, da se je kdo zastrupil z gobami ali pa,
da obstaja sum zastrupitve, pa je treba takoj ukrepati:

- nemudoma je treba poklicati zdravniško pomoč.
- bolnika je treba pomiriti.
- tudi navidez "zdravim" udeležencem gobje
pojedine je treba priporočiti zdravniško pomoč.
- če je preteklo od suma zastrupitve oziroma do prvih
znakov zastrupitve manj kot 5 ur in se zdravnik
oziroma prevoz v bolnico preko mere zamudi,
svetujejo uporabo živalskega oglja. Bruhanje danes ne svetujejo več,
ker to prinaša dodatne komplikacije in je le zadnje sredstvo pri odraslih bolnikih, če živalskega oglja ni moč dobiti.
Za izzivanje bruhanja bolniku nikakor ne smemo dati piti
koncentrirane slane vode, ker bi to privedlo do dodatne zastrupitve.
- izbruhano maso in ostanke jedi je treba hraniti
in prinesti v bolnico, da jo lahko preiščejo in morebiti
ugotovijo, s katero strupeno gobo se je bolnik zastrupil
in ga potem v bolnici ustrezno lahko zdravijo.
- bolnik ne sme piti alkohola, mleka ali kakšne druge
tekočine, ki gre takoj v kri. To bi zastrupitev pospešilo.
Namesto tega mu lahko ponudimo nesladkanega čaja ali vode.
- vse nadaljnje ukrepanje je stvar zdravnika.