Zelo nevarna goba, ki vsebuje psihoaktivne strupe. Povzroča psilocibinski sindrom.

Pri največji gobi je klobuk meril 3,5 cm, bet pa je bil dolg 6 cm. Meso je dišalo neprijetno, nekako po krompirju. Lističi so široko pripeti na bet in kratko potekajo z zobom navzdol; pri stari gobi temnordečkastorjavi, pri mladi pa rjavkasti. Ostrina lističev je svetlejša. Dnišče beta je obdano s kratkimi plavozelenimi ricomorfami, ki so tudi spolzke, in na katerih se močno oklepajo zemlja in rastlinski ostanki. Klobuk je mazav, in pri eni mladi gobi sem kožico klobuka zlahka odlupil. Na pritisk je tako klobuk kot tudi bet plavel, pri starejši gobi pa črnel. Ko so se gobice sušile, so klobuki postali belkasti in mestoma navzeli plavozeleno barvo.

Ker v tem rodu nisem še nobene gobe določeval, sem najprej pogledal trose, nato pa sem mikroskopiral kožico klobuka. Videl sem, da je vrhnja plast želatinizirana, v kateri plavajo sem ter tja kosci hif, sicer pa je cela struktura kožice bila sestavljena iz podolgovatih hif. Tako sem lahko izločil druge podobne rodove, pri katerih je kožica klobuka sestavljena iz kijastih in okroglih celic, kot je to npr. pri črnivkah, govnarjih ali stožkah.