Marnovo hišo na Rovah na Koroškem sta moja stara starša
kupila leta 1929. Moj dedi Franc Marn in moja stara mama Urša
rojena Šefman, sta se spoznala, ko je on služil vojaški rok v Celovcu. To je bilo nekako 1908-ega leta. Dedi je bil doma iz
Dolenje Vasi
v Sloveniji, stara mama pa je bila dekle izpod Kraja nedaleč od Šentjakoba v Rožu. Dekliško ime
prababice Urše je bilo Lipe.
Po poklicu je bil moj dedi rudar. Od doma pa je šel, ker na Dolenjskem in pa v naših krajih nasploh v
tistem času ni bilo dela.
Njegovi starši so imeli vinograd. Pa je to zadostovalo samo za enega. Moj dedi Franc in pa še en njegov brat sta šla
v tujino,
Franc preko Koroške v Nemčijo, brat Joe pa v Ameriko, kjer je odprl gostilno. vidno znamenje in trajen spomin na njuno posebno pridnost. Zraven stare hiše sta moj oče Jože, ki je 1981 umrl, in moja mama Urška zgradila z velikim trudom novo hišo.
V tej hiši sem smel tudi jaz, Marnov Tevži, z njo živeti in jo v starosti negovati. Oktobra 2012 pa je moja mama v 101. letu starosti za vedno odšla.
Moj brat Nacko, ki je živel v stari hiši, pa je še pred njo, novembra 2011 umrl.
Dedi in stara mama sta se 1911 v Trbovljah poročila. Še pred prvo svetovno vojno ju je življenjska pot vodila v nemško mesto
Duisburg.
On je delal v rudniku in je kar precej prislužil. Tudi stara mama je bila pridna in kuhala knapom, tako, da sta s časom imela
precej našparanega.
V Nemčiji sta se jima rodila dva otroka: moja mama in pa moj stric Franci,
ki je 1949 umrl.
Ko je prišla devalvacija, sta, kot miljoni drugih, izgubila vse. 1917 se je stara mama vrnila z otrokoma na Koroško
- dedej Franc je bil še v vojski - in živela sprva v Rožeku nato pa v Papračah pri Škofičah. Po njegovi srečni vrnitvi iz vojske sta si spet zastavila
za cilj svoj lastni dom. 1929 sta torej kupila na Rovah pri Šentilju kajžo od nekega Franca Feichterja. Stara mama mi je še kot otroku
zmiraj spet pripovedovala, kako hudo je bilo odplačevati hipoteko. Pa sta uspela. Še danes stoji na naši stari hiši napis
Št = 15
Matevž Koncilja, 23.10.2012